SALE, SALUTI!

No, Sale, pa sva pri koncu.

Lepo sva kramljala, povsod vtikala nos.

Naj nama nihče ne zameri.

Časi, ko so te pribili na križ, na grmadi zažgali, poslali na gole otoke, pa so tudi že mimo.

Pa tudi Hipokrata, niti Nobela, ne bo.

Sama žalost, ti rečem, v tej tržni demokraciji, kjer je pred proizvodom potreba, če ga ni, najprej kupca narediti.

Tudi za lek.

Pa verjemi komu, če moreš.

Spočetka tudi tebi ne bodo, ker jih bo strah.

Pa veš, da je tudi mene bilo.

Če bi mi kdo, ne ti, ki te razumem, pred letom osorej ponujal sol za zdravilo, bi mu dal eno na gobec.

No, vidiš Sale, taki smo ljudje.

Najraje se bojimo.

Pretepamo.

In trpimo.

Vse zaradi soli.

136